Traité de l’accent français

Monografija je zasnovana kot zgodovinski pregled, analiza trenutnega stanja francoskega naglasnega sistema in razčlemba strukturnih posledic, ki jih je povzročila naglasna specifika v razvoju francoskega jezika in v njegovem aktualnem skladenjskem ustroju. Prvo poglavje razgrne splošne značilnosti naglasa in naglaševanja in ugotavlja, da naglasni sistem bistveno določa zvočno podobo vsakega jezika. Način naglaševanja je značilen in odločilen za zven francoščine, v kateri se mesto končnega naglasa sistematično prekri­va z zaključkom intonacijskega poteka. Spričo tega pojava francoski naglas zveni kot melodično jezikovno sredstvo, ki pomembno prispeva h glasovni prepoznavnosti francoščine. Posebej je obdelano učinkovanje končnega na­glasa in posebnosti naglasne enote, ki jo tako naglaševanje določa. Poglavje o zgodovini francoskega naglaševanja je nadgrajeno z analizo fonostilis­tičnih in skladenjskih specifik, značilnih za francoščino in zanjo značilno avtomatizirano naglaševanje zadnjega zloga. Tako imenovana oksitonizaci­ja, zgodovinski fonetični proces, v katerem so odpadli vsi ponaglasni zlogi, je na primer razlog, da je francoska nikalnica dvodelna in da so osebni indici je/tu/il obvezni del glagolske oblike.