Department of Translation Studies, Department of Slovene Studies, Faculty of Arts
Konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika
Preberi več
O nekaterih matematično interpretiranih jezikoslovnih tezah
Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 1206. sestanek, ki bo v ponedeljek, 14. marca 2022, ob 18. uri v Modri sobi v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Na temo O nekaterih matematično interpretiranih jezikoslovnih tezah bo predaval dr. Borut Pretnar, univ. dipl. inž.
Povzetek:
Predavanje temelji na članku, ki je v angleščini objavljen na spletnem naslovu Social Science Research Network (SSRN) založniške hiše Elsevier. Celotno besedilo članka je brezplačno snemljivo in lahko služi kot izroček. Predavanje bo v slovenščini.
Pretnar, Borut, On Some Mathematically Interpreted Linguistic Issues (January 15, 2021). Available at SSRN
Predstavljeni sta dve jezikoslovni tezi, ki se opirata na matematično izraženo izhodišče. Najprej je z uporabo teorije množic pojasnjena razlika med zanikanjem samostalnikov in glagolov. Obenem je izražena domneva o sposobnosti samostalnikov za definicijo množic, kar posredno omogoča oblikovanje predloga za matematično strogo definicijo nekaterih leksikalnih kategorij. V nadaljnjih razdelkih sledita razlaga (izvorno matematičnih) pojmov operator in operand ter prikaz analogije med njima in tradicionalnimi skladenjskimi pojmi, kot so npr. »immediate constituent«, »modifier«, »argument«, »governor«, »dependent« itd. Osrednja teza članka je trditev, da je večina (morda vse) skladenjskih zvez sestavljena iz dveh neenakih sestavnih delov, katerima se lahko pripiše asimetrična vloga operatorja oz. operanda. Možnost pripisovanja ene ali druge vloge leksikalnim kategorijam (glagolu, samostalniku, pridevniku, predlogu …) pa je opredeljena s samo naravo kategorije. Členjenje (»parsing«) stavkov, ki temelji na asimetričnem razmerju operator-operand, se bistveno razlikuje od tradicionalnega in splošno uveljavljenega členjenja, ki temelji na besednih zvezah, definiranih z njihovimi jedri (»heads«) ter na drevesnih diagramih. Ta nezdružljivost je posebej izpostavljena in opisana, opisani so tudi alternativni grafični prikazi.