Teorija tehnologije

Predmet umešča proces razvoja tehnologije v globoki čas razvoja življenja in inteligence in pokaže, da človeška inteligenca ni nič posebnega ali izjemnega, kar bi se dvigalo nad preostanek ‘stvarstva’, temveč le eden izmed izidov širših procesov, ki vključujejo tudi razvoj živalskih in strojnih inteligenc. Namen predmeta je demistifikacija človeške inteligence in njen prikaz kot ene izmed mnogih inteligenc, s katerimi si deli zgodovino in nekatere generične značilnosti. Človeško inteligenco predmet tako prikaže kot eno izmed živalskih inteligenc, katere posebnost ni toliko subjektivni občutek prisotnosti duše, temveč prej to, da je že od svojega začetka konstitutivno tehnična. Čisto duhovna ali čisto mentalna človeška inteligenca ne obstaja in to spoznanje postavi tudi vprašanje današnjega odnosa do umetne inteligence na novo.
Struktura predmeta: najprej obravnavamo Leroi-Gourhanovo paleoantropološko teorijo tehnologije, po kateri začetka razvoja tehnologije ne sproži vodilna luč razuma, temveč je ravno obratno - razvoj tehnologije je nasledek specifično človeške biološke evolucije in razum je rezultat, ne mistični sprožilec razvoja tehnične inteligence. V nadaljevanju človeško inteligenco umestimo med živalske inteligence in obravnavamo v njeni biološko-evolucijski razsežnosti, kamor nato umestimo tudi tehnologijo vse do sodobne umetne inteligence, s čimer destabiliziramo navidezno jasno in trdno ločnico med življenjem in tehnologijo. Na koncu semestra obravnavamo še trenutne umetne oziroma strojne inteligence in njihov potencialni razvoj v prihodnosti.

Leroi-Gourhan, Andre. Gib in beseda I. Ljubljana: Studia humanitatis, 1988. COBISS.SI-ID – 6802688
Leroi-Gourhan, Andre. Gib in beseda II. Ljubljana: Studia humanitatis, 1990. COBISS.SI-ID – 6802688
Pollack, Jordan. Mindless intelligence. V: Patricia Vargas idr. (ur.) The horizons in evolutionary robotics. Cambridge, MA: The MIT press, 2014, str. 279-293.
Tani, Jun. Exploring robotic minds. Oxford: Oxford university press, 2016.
Levin, Michael. AI: The space of possible minds. Noema, 2024. https://www.noemamag.com/ai-could-be-a-bridge-toward-diverse-intelligen….
Walker, Sara. AI is life. Noema, 2023. https://www.noemamag.com/ai-is-life/.
Kauffman, Stuart. A world beyond physics. Oxford: Oxford university press, 2019.
Bratton, Benjamin. The five stages of AI grief. Noema, 2024. https://www.noemamag.com/the-five-stages-of-ai-grief/.
Rogers, Thomas in McClelland, James. Parallel Distributed Processing at 25. Cognitive Science 38 (2014), št. 6, 1024-1077. https://doi.org/10.1111/cogs.12148.
Pfeifer, Rolf in Scheier, Christian. Understanding intelligence. Cambridge, MA: The MIT press, 2001.
Lovelock, James. Novacen. Ljubljana: UMco, 2021.

Seznam literature se vsako študijsko leto posodablja in vključuje aktualne raziskave, članke in mnenja o človeški in strojni inteligenci, ki študente spodbujajo h kritičnem vrednotenju in spremljanju najnovejših trendov na področju razvoja tehnologije, specifično umetne intelligence. Vsa literatura bo vnešena v VIS v digitalni obliki.